Domov  Dogodki  Prirojene srčne napake  Forum  Zgodbe srčkov
Dogodki ...škoda, da vaše strani nisem našla lansko leto, ko je tudi naša družina preživljala težke trenutke ob ugotovljeni prirojeni srčni napaki naše hčerke Anje... ...Hvala vsem, ki ste delili vaše zgodbe z nami in nam dali vedeti, da je še veliko staršev, ki so kaj       takega preživeli...   Društvo srčnih otrok   Britof 128   4000 Kranj         Transakcijski račun   10100-0044749684   info@srcki.si	Dogodki 10. 10. 2009 Poročilo iz 9. srečanja srčnih otrok Sobota 19.9. 2009, je bil za srčke prav poseben dan. Zopet smo se srečali v prijetnem okolju Rečice ob Savinji, v kampu Menina. Okrog 11.00 ure, ko se je naredil prelep sončen dan, se je zbralo 13 družin, s svojimi razigranimi srčki, moja malenkost pa je prispevala k temu, da smo bili zastopani tudi odrasli srčki. Srčki so se hitro razpršili in brezskrbno uživali v vožnji z avtomobilčkoma in igrami na igralih. Starejši smo ob pijači veselo pokramljali, nekateri smo se tudi prvič srečali. Seveda je bilo potrebno opraviti še nekaj formalnosti, tako smo prisotni plačali članarino, srčki smo se, vsak z svojo zgodbico na kratko predstavili, nato pa smo prejeli majčko z logotipom Društva srčnih otrok in simboličnim darilcem. Majčke so ob plačilu članarine, prejeli tudi ostali družinski člani. Seveda brez slikanja ni šlo, tako je nastalo nekaj fotografij, tudi gasilskih. V tem času je že prijetno dišalo in mamilo lačne želodčke, saj nas je Društvo letos presenetilo tudi z brezplačno pogostitvijo. Predstavnik v kampu nam je zaželel dobrodošlico, in nas povabil, da smo si samopostrežno, s pomočjo prijaznega osebja, obložili krožnike in potešili lačne želodčke. Kosilo smo zaključili z jabolčnim zavitkom, srčki so se zopet, polni energije, razpršili naokrog, ostali pa smo ob kavici spregovorili tudi o bolj resnih temah. Ugotovili smo, da Društvo srčnih otrok čaka veliko resnega dela, da bomo poskušali izpolniti čim več ciljev in s tem omogočili srčkom čim boljše zdravljenje. V popoldanskih urah je minilo tudi to srečanje in v želji, da se čim prej spet snidemo, smo se zadovoljni in nekateri tudi že malce utrujeni, odpravili proti domu. Zapisala: Gita 30. 9. 2001 Prvo srečanje srčnih otrok Prvo srečanje otrok po srčni operaciji, Strmec 30.9.2001 Uroš, Klara, Eva in Matic - glavne osebe v življenju štirih družin. Srčni otroci. Tako smo jih poimenovali zaradi težav, ki jih imajo s srčkom že od rojstva dalje. 7. 7. 2002 Drugo srečanje srčnih otrok 6. 9. 2003 Tretje srečanje srčnih otrok Tokrat smo se srečali v Ljubljani na domu oz. na vrtu pri Evi. Pripravili smo srčkov piknik, saj je bilo vreme lepo in toplo. Naši gostje: Klara, Uroš, Matic, vsi s svojimi starši bratci in sestricami, pridružil pa se nam je tudi novi član Urban. Tako se je naša srčkova družina spet malo povečala, kar smo bili zelo veseli. 5. 9. 2004 Četrto srečanje srčnih otrok Letos smo se dobili na Vranskem. Vsi razen našega Urbana, ki je letos prav v tem času dobil sestrico. Čestitke! Hkrati iskrene čestitke tudi Evi, ki je dobila drugega bratca Juša! In obema mamicama in očkoma! Dogovorili smo se, da se fletno najemo tam v bližini, nato pa smo odšli na daljši klepet, igro in skakanje v Radmirje, kjer smo preživeli popoldan. Otroci so zlezli v čolne in se zabavali ob vodi. Kako so že veliki! Razigrani in polni energije so letali sem in tja, da smo imeli starši kar dovolj časa, da se pogovorimo o trenutni situaciji v zvezi z njihovim stanjem, zdravjem in terapijo. Klara, Uroš in Matic še naprej jemljejo zdravila. Vsakoletni pregled srca ugotavlja nespremenjeno stanje. 13. 9. 2005 Peto srečanje srčnih otrok Spet smo tu! V prelepih goricah na Strmecu v Zgornjem Leskovcu pri Ptuju. Pri Urošu. Zunaj je padal dež, nedelja je bila hladna. Pri nas v prostorni zidanici, ki sta jo lepo opremila Franjo in Marija, pa je bilo toplo, saj je bila peč zakurjena. Letos so bili trije srčni otroci na srečanju. Želeli smo si kampirati nekje za dva dni, se je pa zgodilo, da v letošnjem poletju za to ni bilo časa. Veseli smo bili, da smo kljub temu srečanje organizirali, predvsem se moramo zahvaliti našim ptujskim prijateljem, ki so nas ponovno prijazno povabili k sebi. 14. 1. 2006 Šesto srečanje srčnih otrok Končno je prišel 14. januar 2006, ko smo se srčni otroci zbrali na našem vsakoletnem srečanju. Tokrat smo se zbrali v prijetnem okolju gostilne Kaval. Razveselili smo se slastnih pic in palačink a še bolj smo se razveselili tega, da so se tokrat prvič srečanja udeležili tudi odrasli, ki so bili prav tako, kot mi operirani na srcu. Z veseljem so postali naši novi člani. Res je, da sta bila le dva in sicer Mira in Bojan, a s svojimi izkušnjami bosta lahko odgovorila na naša številna vprašanja in z nasveti pomagala našim staršem. Predvsem pa je razveseljivo to, da se po operacijah tako dobro počutita. To pomeni, da se z veliko volje in enrgije da premagati vsako bolezen. Dokazala sta nam, da lahko živita povsem normalno. Njuna prisotnost je tako lep zgled nam malim srčkom, ki smo že bili ali še bomo operirani na srcu. In obiskovalcem naše spletne strani tudi povabilo, da se nam pridružijo. Dogovorili smo se, da bomo poizkusili ustanoviti društvo in vanj pritegniti še več otrok pa tudi odraslih, ki so bili operirani na srcu kot otroci. Prepričani smo, da nam bo to tudi uspelo, saj nas je vsako leto več in vedno več nas bo. 17. 6. 2006 Letni tabor srčnih otrok Na taboru se nas je zbralo devet družin, skupaj kar petintrideset udeležencev. Imeli smo se lepo in v dobrem ter prijateljskem vzdušju smo del časa namenili tudi ustanovnemu sestanku Društva otrok s prirojenimi srčnimi napakami. o, da nam bo to tudi uspelo, saj nas je vsako leto več in vedno več nas bo. Kristina, Žanova mami, je izpolnila obljubo in napisala nekaj besed o Taboru srčkov: Zbudili smo se v prijetno sobotno jutro, 17.6.2006. Napovedoval se je vroč dan, kot nalašč za piknik. Pa smo se odpravili nanj, namreč na piknik srčkov v kamp Menina v Varpolju. Težila sem Bojanu, če ve, kam se peljemo, pa mi ni prikapljalo, da ko je on hladen kot led (kot nalašč za tisto vročino), točno ve kaj in kam hoče. Parkirali smo v res prijetnem okolju kampa, nekaj telefonskih klicev, pa smo bili že na pravem mestu ob pravem času. Tam sta nas pričakali že dve mamici "srčkov", ena srčica je bila Anja, drugi pa Miha. Res mi je žal, ker ne vem našteti otrok in družin, ko pa jih je bilo toliko, kar preveč za prvič za zapomnit. No kakor koli že, počasi smo se zbrali in starši začeli izmenjavati izkušnje, otroci pa itak najdejo takoj nekaj skupnega pri svojih vragolijah. Opazila sem, da smo skoraj vse družine zelo dobrodošle pri povečevanju povprečja otrok na družino, velika večina družin je bila s po tremi otroci, ena celo štirimi. Pohvalno, ni kaj. Vidi se, da imamo zvečer dovolj časa za stvari, ki jim je noč namenjena (ha, ha, ha). Na pikniku pa nismo samo jedli, pili in govorili ampak je bil to ustanovni sestanek društva srčkov, izvolili smo predsednika, tajnika, blagajnika. V samem kampu je bilo zabave za otroke več kot dovolj, od toboganov, gugalnic, dreves, trave, celo jezero je tam, v katerem sta zaplavala tudi dva korenjaka srčka Uroš in Klara, in naš ta drugi, Anže, do kolen. Postrežba je bila solidna, (važno, da je za otroke hrenovka, za ženske paradajz, za moške pa "kremenateljc"), vsem pa nam je bil všeč domači kruh. Zdi se mi, da je bila edina pogrešana stvar pri otrocih sladoled, pa le ni bilo preveč hudo. Ko so zagledali tisti tricikel ali kajževemkaj s prikolico, je bil sladoled pozabljen. Nekaj slik kaže o užitku otrok, ko so se "trajbali" sem ter tja kot nori. Tako, da so se komaj ločili en od drugega, ko smo se odpravljali proti domu. Pot domov je bila mirna. Zadaj so vsi smrčali, midva pa sva se lepo v miru pogovorila in sklenila, da bi bilo super, če bi bilo takšnih srečaj čim več. Ker redko srečaš človeka, ki ve, kaj vse prestajaš pri teh stvareh. Meni res veliko pomeni. lp Kristina 3. 6. 2007 Sedmo srečanje srčnih otrok Sabina in Boštjan, Žigijeva starša sta se potrudila in nam skupaj s kratkim poročilom, poslala fotografije iz našega, 7. srečanja srčkov. Za nami je že sedmo srečanje srčkov, ki je potekalo v kampu Menina, v Varpolju. Na srečanje je letos prišlo že 14 srčkov in njihovih družin. Nekateri smo se med seboj poznali že prej, drugi smo se videli prvič. Ko smo bili zbrani, je sledilo predstavljanje naših srčkov. Zanimivo je bilo slišati posamezne zgodbe, večji srčki so se predstavili kar sami, medtem ko smo nekatere predstavili starši z malo treme:))) Po predstavitvi smo se odpravili na krajši izlet, kjer smo si ogledali kmetijo, kakršne so bile včasih značilne za ta del Slovenije. Počasi smo postajali lačni, zato smo po ogledu pohiteli nazaj v kamp. Po dobrem kosilu so otroci kar takoj švignili nazaj na trampolin, ki je bil atrakcija dneva. Starši smo si med tem izmenjali izkušnje, se pogovorili o naših otrocih, skrbeh zanje... Po kratkem počitku je sledilo podeljevanje daril našim srčkom. Iz stekla lepo obdelane in z napisom, namenjenim 7.obletnici srečanj srčkov vgravirane plakete, so bile delo Marcelovega atija Marka in mamice Nevenka. Za trud se jima lepo zahvaljujejo vsi srčki! Damijan in Maja sta jih razveselila z lepim pisalom, ki ga je krasil svetlikajoč srček, midva pa sva podarila otrokom napihljive žoge, ki jih je zanje podarila Zavarovalnica Maribor. Po končani podelitvi so nekateri prijeli za krmilo malega avtobusa:)) in naše otroke popeljali po kampu...smeha ni bilo konec:)))) Ker pa vse lepo hitro mine in ker so naši srčki bili že pošteno utrujeni smo se odpravili domov v upanju, da se prihodnjič vidimo v še večjem številu! 28. 6. 2008 Osmo srečanje srčnih otrok V mrzlem in deževnem (za sredino junija) sobotnem dopoldnevu se je 12 naših srčkov (Klara, Miha, Uroš, Marcel, Žigi, Jan, Tadej, Eva, Anja, Jan, Sara in Martin) z družinami in prijatelji zbralo na našem zdaj že tradicionalnem srečanju srčkov v kampu Menina. Večinoma smo se že poznali med seboj, nekateri pa so bili letos na pikniku prvič, medtem ko so drugi želeli priti, pa se na žalost zaradi bolezni srečanja niso mogli udeležiti. Prizadevni starši so poskrbeli za manjša darila: majice, nalepke, svinčnike in milne balončke, ki so otroke zelo razveselila. Posebnost letošnjega srečanja je, da smo postali Društvo srčnih otrok in priložnost smo izkoristili tudi za to, da smo izpolnili pristopne izjave o članstvu in pobrali članarino za leto 2008 (kar tudi spada k članstvu). Naši otroci so se medtem zabavali. Večji so najbolj uživali v vožnji po kampu z vozičkom na nožni pogon, za manjšimi so tekali starši in bili oboji mokri, drugi so igrali karte. Nam staršem se zdi zelo pomembno, da se družine poznamo med seboj in se tudi srečujemo, da si lahko izmenjujemo izkušnje, vprašamo za nasvet nekoga, ki je podobno že preživljal... Res, da je ves dan deževalo in smo bili na koncu že vsi mokri in premraženi, a smo se kljub temu zadovoljni, da smo se zopet srečali, pozno popoldan, poslovili.
www.srcki.si